Kako masaža otrok podpira razvoj, zmanjšuje napetosti in pomaga otroku od dojenčka do najstniških let.
Masaža otrok je tema, o kateri se še vedno govori premalo, čeprav strokovna literatura že dolgo potrjuje, da ima kakovosten in varen dotik pomemben vpliv na razvoj otroškega telesa, živčnega sistema ter čustvenega počutja. Sama otrok še nimam, se pa pri svojem delu zelo pogosto srečujem z otroci različnih starosti – od malčkov iz vrtca do osnovnošolcev in mladostnikov. Veliko jih na masažne terapije pride zaradi napetosti, bolečin v hrbtu, občutljivega vratu, športnih obremenitev ali preprosto zaradi preobremenjenega telesa, ki potrebuje sprostitev.
Prav zato želim ta blog nameniti tako staršem kot tudi maserjem in vsem, ki imate doma otroke ali mladostnike, ki veliko sedijo, nosijo težke šolske torbe, trenirajo šport ali pa so preprosto zelo aktivni in nemirni. Pogosto ob vseh obveznostih pozabimo, da tudi otroško telo potrebuje sprostitev, umiritev in občutek varnosti.
Še posebej pri mlajših otrocih, ki so pogosto nemirni, razdražljivi ali težje zaspijo, je lahko masaža izjemno lep način umirjanja živčnega sistema. Pri dojenčkih pa lahko nežen dotik pomaga tudi pri trebušnih krčih, napetosti v trebuščku ali splošni nemirnosti. Včasih otrok ne potrebuje veliko – samo nekaj minut mirnega, varnega in nežnega dotika, ob katerem se telo končno sprosti.
Dotik je eden prvih načinov komunikacije, ki ga otrok pozna. Že dojenček preko kože zaznava občutek varnosti, topline, bližine in umiritve.
Danes otroci odraščajo v precej drugačnem okolju, kot smo ga poznali nekoč.
Že zelo zgodaj se srečujejo z velikimi količinami dražljajev, veliko sedenja, ekranov, hitrim tempom življenja in pogosto tudi z notranjo napetostjo, ki je odrasli velikokrat niti ne opazimo. Posledice se pogosto pokažejo v telesu. Vedno pogosteje opažamo napet vrat, občutljiv hrbet, utrujene noge, nemiren spanec, glavobole, težave s koncentracijo in občutek preobremenjenosti že pri zelo mladih otrocih.
Prav zato masaža otrok ni samo razvajanje ali prijeten večerni ritual. Gre za način, kako otroku pomagamo razvijati občutek varnosti v lastnem telesu, kako podpiramo sproščanje živčnega sistema in kako mu omogočimo, da skozi varen dotik lažje predela napetosti, ki jih pogosto še ne zna izraziti z besedami.
Masaža dojenčka: prvi stik z občutkom varnosti
V prvih mesecih življenja je koža eden najpomembnejših senzoričnih organov. Dojenček svet najprej zaznava preko dotika. Strokovne raziskave s področja razvojne psihologije in neonatologije kažejo, da nežen, umirjen in ponavljajoč dotik pomaga pri uravnavanju dihanja, izboljšuje kakovost spanja, zmanjšuje raven stresnih hormonov in podpira razvoj živčnega sistema.
Masaža dojenčka mora biti vedno zelo nežna, počasna in prilagojena otrokovemu odzivu. Veliko staršev naredi napako, da poskušajo uporabljati premočan pritisk ali preveč tehnične prijeme, vendar dojenček ne potrebuje globoke masaže. Potrebuje predvsem občutek varnosti, topline in umirjenosti.
Pri masaži dojenčka je pomembno opazovati otrokovo dihanje, gibanje rokic, obrazno mimiko in odziv telesa. Če dojenček postane nemiren, začne odrivati roke ali obračati glavo stran, je to pogosto znak, da potrebuje premor.
Ena najpogostejših težav v zgodnjem obdobju so želodčni oziroma trebušni krči. Ker je prebavni sistem še nezrel, se pri mnogih dojenčkih pojavijo napenjanje, zadrževanje zraka in napet trebušček. Pri tem lahko pomaga zelo nežna masaža trebuha v smeri urinega kazalca, saj sledimo naravni smeri prebave. Gib mora biti mehak in počasen, brez močnega pritiskanja. Pogosto pomaga tudi nežno pokrčenje nogic proti trebuščku ali topel dotik dlani, ki dodatno pomirja živčni sistem.
Pri dojenčkih moramo biti posebej previdni tudi zaradi razvojnih refleksov. Živčni sistem še ni popolnoma dozorel, zato lahko prehiter ali premočan dotik povzroči pretirano vzdraženost, jok ali nemir. Masaža otroka mora zato delovati pomirjujoče in nikoli stimulativno do te mere, da otroka preobremeni.
Kdaj lahko začnem z masažo dojenčka?
Z zelo nežnim dotikom lahko začnemo že v prvih tednih po rojstvu, vendar vedno postopoma in ob opazovanju otrokovega odziva. Najpomembnejše je, da je dojenček miren, sit in buden ter da masaža nikoli ne postane preveč stimulativna.
Pomembno je tudi, da masaže pri dojenčkih ne izvajamo takoj po obroku. Po hranjenju je priporočljivo počakati vsaj približno uro do uro in pol, da se prebava nekoliko umiri. Masaža neposredno po obroku lahko pri dojenčku povzroči nelagodje, nemir ali dodatno napenjanje.
Pri masaži dojenčka moramo biti zelo pozorni tudi na izbiro olj. Uporabljamo nežna, neagresivna in kakovostna nosilna olja, kot je na primer mandljevo olje ali druga preverjena rafinirana naravna olja, ki so primerna za občutljivo otroško kožo. Eteričnih olj pri dojenčkih praviloma ne uporabljamo, saj so lahko za njihovo tanko in občutljivo kožo premočna ter preveč dražilna.
Ali masaža pomaga pri trebušnih krčih?
Da, pri mnogih dojenčkih lahko nežna masaža trebuščka pomaga zmanjšati napetost v trebušni steni, spodbuja gibanje prebave in pomaga pri umirjanju živčnega sistema. Pomembno pa je, da je pritisk zelo nežen in da trebušček masiramo počasi v smeri urinega kazalca.
Kako dolgo naj traja masaža dojenčka?
Pri dojenčkih je manj pogosto več. Včasih je dovolj že pet do deset minut nežnega dotika, saj se njihov živčni sistem na dražljaje odziva precej hitreje kot pri odraslih.
V prvih mesecih življenja je koža eden najpomembnejših senzoričnih organov. Dojenček svet najprej zaznava preko dotika. Strokovne raziskave s področja razvojne psihologije in neonatologije kažejo, da nežen, umirjen in ponavljajoč dotik pomaga pri uravnavanju dihanja, izboljšuje kakovost spanja, zmanjšuje raven stresnih hormonov in podpira razvoj živčnega sistema.
Masaža dojenčka mora biti vedno zelo nežna, počasna in prilagojena otrokovemu odzivu. Veliko staršev naredi napako, da poskušajo uporabljati premočan pritisk ali preveč tehnične prijeme, vendar dojenček ne potrebuje globoke masaže. Potrebuje predvsem občutek varnosti, topline in umirjenosti.
Pri masaži dojenčka je pomembno opazovati otrokovo dihanje, gibanje rokic, obrazno mimiko in odziv telesa. Če dojenček postane nemiren, začne odrivati roke ali obračati glavo stran, je to pogosto znak, da potrebuje premor.
Ena najpogostejših težav v zgodnjem obdobju so želodčni oziroma trebušni krči. Ker je prebavni sistem še nezrel, se pri mnogih dojenčkih pojavijo napenjanje, zadrževanje zraka in napet trebušček. Pri tem lahko pomaga zelo nežna masaža trebuha v smeri urinega kazalca, saj sledimo naravni smeri prebave. Gib mora biti mehak in počasen, brez močnega pritiskanja. Pogosto pomaga tudi nežno pokrčenje nogic proti trebuščku ali topel dotik dlani, ki dodatno pomirja živčni sistem.
Pri dojenčkih moramo biti posebej previdni tudi zaradi razvojnih refleksov. Živčni sistem še ni popolnoma dozorel, zato prehiter ali premočan dotik lahko povzroči pretirano vzdraženost, jok ali nemir. Masaža mora zato delovati pomirjujoče in nikoli stimulativno do te mere, da otroka preobremeni.
Kako hitro po porodu lahko mamica ponovno obišče masažo?
O tem se govori bistveno premalo. Ko govorimo o masaži dojenčka, zelo pogosto pozabimo na telo mamice, čeprav strokovna literatura s področja poporodne rehabilitacije, fizioterapije in psihofiziološkega okrevanja po porodu poudarja, da je porod za žensko telo izjemno velik fizični in nevrološki stres.
Med porodom so mišice dolgotrajno v povečani kontrakciji, telo je pod velikim fizičnim pritiskom, živčni sistem pa v stanju izjemne aktivacije. Posledično po porodu pogosto pride do povečane mišične napetosti, utrujenosti, občutka telesne izčrpanosti ter bolečin v vratu, ramenih, križu in medeničnem predelu.
Telo po porodu pogosto ostane v stanju povečanega mišičnega tonusa in notranje napetosti, saj porod za organizem predstavlja določeno obliko fiziološkega šoka. Istočasno pa se začne obdobje neprespanosti, dojenja, stalnega nošenja otroka in velike psihične obremenitve, zaradi česar mamice zelo hitro pozabijo nase.
Ko se ženska po porodu nekoliko odpočije in začne ponovno dobivati občutek stabilnosti v telesu — pri nekaterih že po enem tednu, pri drugih po dveh ali treh tednih, vedno odvisno od samega počutja in poteka poroda — je zelo pomembno, da začne postopoma poskrbeti tudi zase.
Mamica ne potrebuje skrbi zase zato, ker je sebična. Potrebuje jo zato, ker umirjen živčni sistem mamice pogosto pomeni tudi bolj umirjen živčni sistem otroka.
Pri svojem delu sem to opazila že velikokrat. Pogosto so mamice prišle na masažo skupaj z dojenčkom, predvsem v prvih mesecih po rojstvu. Velikokrat je bil otrok na začetku nemiren, jokav ali zelo občutljiv na okolico. Ko pa se je mamica postopoma sprostila, se umirila in začela globlje dihati, se je pogosto umiril tudi otrok. Večkrat se je zgodilo, da je otrok med masažo preprosto zaspal v naročju ali ob masažni mizi.
To zelo lepo sovpada tudi z raziskavami o regulaciji živčnega sistema med mamico in dojenčkom. Dojenček namreč močno zaznava telesno stanje odraslega, predvsem preko glasu, dihanja, ritma gibanja in splošne napetosti telesa. Ko se umiri mamica, se pogosto začne umirjati tudi otrok.
Zato mamicam vedno rada povem, naj ne pozabijo nase. Tudi če je v začetnem obdobju otrok popolnoma na prvem mestu — kar je seveda povsem naravno — si telo mamice še vedno zasluži regeneracijo, sprostitev in podporo.
Včasih mamica ne potrebuje popolne tišine in ene ure brez prekinitve. Včasih potrebuje samo občutek, da je tudi zanjo nekdo poskrbel.
Masaža otrok v zgodnjem otroštvu: ko se napetost pokaže kot žgečkanje
Ko otrok raste, postane masaža nekoliko bolj igriva, vendar še vedno ostaja zelo pomembno, da znamo opazovati odziv telesa. Veliko staršev pri masaži otrok opazi močno žgečkljivost. Otroci se začnejo smejati, umikati noge ali zvijati telo in pogosto mislimo, da jih masaža samo zabava.
V resnici strokovnjaki pogosto opozarjajo, da je žgečkljivost lahko povezana tudi s povečano občutljivostjo živčnega sistema ali napetostjo v tkivu. Tam, kjer bi odrasel človek občutil neprijetno napetost ali bolečino, otrok pogosto reagira z žgečkanjem ali nemirom.
Zato je pomembno, da masaža otrok ni agresivna, hitra ali pregroba. Otrokovo telo je mehkejše, tkiva so bolj občutljiva, živčni sistem pa se na dražljaje odziva precej hitreje kot pri odraslih. Dobro je uporabljati počasne in ritmične gibe, veliko ogrevanja tkiva ter predvsem ustvariti občutek sproščenosti.
Pri otrocih je izjemno pomemben tudi občutek intime in telesnih meja. Otroka moramo že zgodaj učiti, da ima pravico povedati, kaj mu ustreza in kaj ne. Pred masažo ga vprašamo za dovoljenje, povemo, katere dele telesa bomo masirali, in spoštujemo njegov odziv. To ni pomembno samo zaradi same masaže, ampak tudi zaradi razvoja zdravega odnosa do telesa, občutka varnosti ter samozavesti.
Masaža otrok ne rabi biti dolga eno uro. Včasih je dovolj nekaj minut nežnega dotika po hrbtu pred spanjem, masaža stopal po napornem dnevu ali miren stik, ob katerem se otrok umiri in začuti bližino starša.
Zakaj je moj otrok med masažo tako žgečkljiv?
Žgečkljivost je pri otrocih zelo pogosta in pogosto ni samo znak igrivosti. Velikokrat gre za odziv občutljivega živčnega sistema ali napetosti v mišicah in fasciji. Ravno zato mora biti masaža počasna, ritmična in prilagojena otroku.
Kako otroka umiriti med masažo?
Otroci se veliko lažje sprostijo, kadar masaža poteka brez hitenja, v mirnem prostoru in brez preveč dražljajev. Pomemben je ton glasu, toplina rok in občutek varnosti.
Kdaj lahko začnemo uporabljati bolj točkovne tehnike?
Bolj usmerjene oziroma točkovne tehnike se običajno začnejo uporabljati šele pri starejših otrocih oziroma takrat, ko otrok že dobro sodeluje, zna povedati svoj občutek in telo ni več tako izrazito občutljivo kot pri mlajših otrocih. Tudi takrat morajo biti tehnike precej nežnejše kot pri odraslih. Pri mlajših otrocih je pomembnejše počasno ogrevanje tkiva, ritmičen dotik in občutek varnosti kot pa intenzivno delo na posameznih točkah.
Masaža otrok brez žgečkanja?
Žgečkanje pogosto zmanjšamo tako, da uporabljamo počasnejše in bolj stabilne gibe ter nekoliko širši stik dlani namesto hitrih površinskih dotikov. Pomembno je tudi, da otrok med masažo zaupa osebi, ki ga masira.
Ko otrok raste, postane masaža nekoliko bolj igriva, vendar še vedno ostaja zelo pomembno, da znamo opazovati odziv telesa. Veliko staršev pri masaži otrok opazi močno žgečkljivost. Otroci se začnejo smejati, umikati noge ali zvijati telo in pogosto mislimo, da jih masaža samo zabava.
Zato je pomembno, da masaža otrok ni agresivna, hitra ali pregroba. Otrokovo telo je mehkejše, tkiva so bolj občutljiva, živčni sistem pa se na dražljaje odziva precej hitreje kot pri odraslih. Dobro je uporabljati počasne in ritmične gibe, veliko ogrevanja tkiva ter predvsem ustvariti občutek sproščenosti.
Pri otrocih je izjemno pomemben tudi občutek intime in telesnih meja. Otroka moramo že zgodaj učiti, da ima pravico povedati, kaj mu ustreza in kaj ne. Pred masažo ga vprašamo za dovoljenje, povemo, katere dele telesa bomo masirali, in spoštujemo njegov odziv. To ni pomembno samo zaradi same masaže, ampak tudi zaradi razvoja zdravega odnosa do telesa, občutka varnosti ter samozavesti.
Velikokrat otrok ne potrebuje dolge masaže. Včasih je dovolj nekaj minut nežnega dotika po hrbtu pred spanjem, masaža stopal po napornem dnevu ali miren stik, ob katerem se otrok umiri in začuti bližino starša.




Masaža otrok v šolskem obdobju: težke torbe, veliko sedenja in prve bolečine
Ko otrok začne obiskovati šolo, se način življenja močno spremeni. Veliko več je sedenja, pisanja, uporabe ekranov in manj spontanega gibanja. Telo se začne prilagajati novim obremenitvam, kar se pogosto pokaže v napetostih zgornjega dela hrbta, ramen in vratu.
Vedno pogosteje opažamo otroke, ki imajo že v osnovni šoli držo, značilno za odrasle ljudi s kroničnimi težavami. Glava se pomika naprej, ramena se zapirajo, prsni koš postaja manj gibljiv, vratne mišice pa ostajajo v stalni napetosti. Temu pogosto dodatno prispevajo telefoni, tablice in dolgotrajno sedenje za mizo.
Otroci teh občutkov običajno ne opisujejo kot mišično napetost. Pogosteje rečejo, da jih boli glava, da so utrujeni ali da jih »čudno vleče« v hrbtu. Prav tukaj lahko masaža otrok pomaga zelo zgodaj preprečevati razvoj kroničnih napetosti.
Nežna masaža hrbta, ramen, vratu in podlahti pomaga izboljšati prekrvavitev, zmanjšati občutek utrujenosti ter sprostiti mišice, ki so zaradi dolgotrajnega sedenja preobremenjene. Zelo koristna je tudi masaža stopal, saj otroci skozi stopala pogosto sproščajo napetost celotnega telesa.
Ali težke šolske torbe res povzročajo bolečine?
Da, dolgotrajno nošenje težkih torb lahko pomembno vpliva na držo telesa, predvsem pri otrocih, ki imajo že tako veliko sedenja in manj gibanja. Pogosto se pojavijo napetosti v ramenih, vratu in zgornjem delu hrbta.
Kako pogosto izvajati masažo otrok?
Kratke sprostitvene masaže se lahko izvajajo večkrat tedensko ali celo vsak dan, predvsem v obdobjih večjih obremenitev v šoli ali pri športu.
Ali masaža otrok pomaga pri glavobolih?
Če so glavoboli povezani z napetostjo vratnih mišic, ramen ali utrujenostjo, lahko nežna masaža pogosto pomaga zmanjšati občutek zategovanja in izboljša splošno sprostitev telesa.
Ko otrok začne obiskovati šolo, se način življenja močno spremeni. Veliko več je sedenja, pisanja, uporabe ekranov in manj spontanega gibanja. Telo se začne prilagajati novim obremenitvam, kar se pogosto pokaže v napetostih zgornjega dela hrbta, ramen in vratu.
Vedno pogosteje opažamo otroke, ki imajo že v osnovni šoli držo, značilno za odrasle ljudi s kroničnimi težavami. Glava se pomika naprej, ramena se zapirajo, prsni koš postaja manj gibljiv, vratne mišice pa ostajajo v stalni napetosti. Temu pogosto dodatno prispevajo telefoni, tablice in dolgotrajno sedenje za mizo.
Otroci teh občutkov običajno ne opisujejo kot mišično napetost. Pogosteje rečejo, da jih boli glava, da so utrujeni ali da jih »čudno vleče« v hrbtu. Prav tukaj lahko masaža otrok pomaga zelo zgodaj preprečevati razvoj kroničnih napetosti.
Nežna masaža hrbta, ramen, vratu in podlahti pomaga izboljšati prekrvavitev, zmanjšati občutek utrujenosti ter sprostiti mišice, ki so zaradi dolgotrajnega sedenja preobremenjene. Zelo koristna je tudi masaža stopal, saj otroci skozi stopala pogosto sproščajo napetost celotnega telesa.
Masaža otrok v začetku pubertete: hitro rastoče telo in povečana občutljivost
Začetek pubertete je obdobje velikih telesnih sprememb. Kosti rastejo hitro, mišice in tetive pa pogosto potrebujejo več časa, da se novim razmerjem prilagodijo. Zaradi tega se pri mnogih otrocih pojavijo bolečine v nogah, občutek zategovanja v mišicah, bolečine okoli kolen ali občutljivost ledvenega dela hrbta.
Tako imenovane rastne bolečine so v tem obdobju zelo pogoste. Čeprav gre največkrat za normalen del razvoja, to še ne pomeni, da otrok ne potrebuje podpore. Masaža otrok lahko v tem obdobju pomaga zmanjševati mišično napetost, izboljšati gibljivost ter telesu olajšati prilagajanje na hitro rast.
Hkrati pa je to obdobje, ko postane občutek intime še pomembnejši. Otroci postajajo bolj občutljivi glede svojega telesa, pogosto jih spremljata negotovost in povečana potreba po zasebnosti. Pri masaži moramo biti zato še posebej spoštljivi.
Otrok mora imeti občutek, da lahko kadarkoli reče ne, da ga nihče ne sili v dotik in da je med masažo varen. Veliko mladostnikov se sprosti šele takrat, ko začutijo, da jih odrasli res posluša in spoštuje njihove meje.
Ali so rastne bolečine normalne?
V obdobju hitre rasti so bolečine v nogah, občutek zategovanja mišic in utrujenost precej pogosti. Ker telo raste hitro, se mišice in fascije pogosto težje prilagajajo novim obremenitvam.
Zakaj je najstnikom masaža pogosto neprijetna?
V puberteti se močno poveča občutek intime in občutljivosti glede lastnega telesa. Zato je pomembno, da mladostnika vedno vprašamo za dovoljenje, spoštujemo njegove meje in ustvarimo občutek varnosti.
Kdaj lahko začnemo uporabljati ventuze pri otrocih?
Ventuz pri dojenčkih nikakor in nikoli ne uporabljamo. Dojenčkova koža je izjemno tanka, občutljiva in še razvojno nezrela, prav tako pa je zelo občutljiv tudi njihov živčni sistem. Vakum, ki ga ustvarijo ventuze, bi bil za tako občutljivo tkivo preagresiven dražljaj, zato uporaba ventuz v obdobju dojenčka ni primerna.
V kasnejših obdobjih, nekje takrat, ko otrok že preraste obdobje plenic in je tkivo nekoliko bolj razvito, pa se lahko začne zelo postopna in previdna uporaba ventuz. Pri otrocih se uporabljajo predvsem dinamične tehnike z zelo blagim vakumom, kjer ventuzo premikamo po koži in ne ustvarjamo močnega vleka tkiva, kot ga pogosto vidimo pri odraslih terapijah.
Po potrebi se lahko pri starejših otrocih in mladostnikih uporabljajo tudi statične tehnike, vendar še vedno izključno z blagim podtlakom in za kratek čas. Cilj pri otrocih nikoli ni agresivna terapija, močno zategovanje tkiva ali puščanje izrazitih sledi na koži, ampak predvsem nežno sproščanje fascije, izboljšanje prekrvavitve ter zmanjševanje mišične napetosti.
Pri predšolskih otrocih in otrocih nižjih razredov nikoli ne uporabljamo plastičnih ali steklenih ventuz. Pri otrocih uporabljamo izključno mehke silikonske ventuze, saj so bistveno bolj nežne, varne in prilagodljive za otroško telo. Silikon se lepše prilagodi tkivu, omogoča boljši nadzor nad pritiskom in zmanjša možnost draženja kože.
Pomembno je razumeti, da je otroško tkivo precej mehkejše, bolj občutljivo in hitreje odzivno kot pri odraslih. Zato morajo biti tudi vse tehnike bistveno nežnejše, počasnejše in prilagojene starosti otroka. Če se pojavi izrazita rdečina, nelagodje, bolečina ali pretiran odziv kože, je potrebno terapijo takoj prekiniti oziroma prilagoditi intenzivnost.
Pri otrocih je vedno pomembnejši občutek varnosti in sproščenosti kot intenzivnost same tehnike.
Masaža otrok - mladostnikov: šport, telefoni in preobremenjeno telo
V srednješolskem obdobju se telesne obremenitve pogosto še povečajo. Poleg šole in učenja so tukaj še športni treningi, dolgotrajno sedenje, veliko uporabe telefonov in pogosto tudi pomanjkanje spanja.
Veliko mladostnikov se srečuje z glavoboli, napetim vratom, bolečinami med lopaticami in utrujenimi podlahtmi zaradi tipkanja, pisanja ter uporabe telefona. Vedno pogosteje opažamo tudi izrazito držo z glavo pomaknjeno naprej, kar dodatno obremenjuje vratno hrbtenico.
Če se mladostnik ukvarja s športom, je masaža otrok oziroma mladostnikov zelo koristna tudi kot preventiva. Mlado telo se sicer hitro regenerira, vendar je zaradi intenzivnih treningov pogosto močno obremenjeno. Masaža pomaga zmanjševati mišično napetost, izboljšati regeneracijo in zmanjšati tveganje za preobremenitvene poškodbe.
Pomembno pa je tudi nekaj drugega. V obdobju adolescence se odnos med staršem in otrokom pogosto spremeni. Dotika je manj, bližine je manj, komunikacija pa velikokrat postane bolj napeta. Prav zato je lahko varen in spoštljiv dotik še vedno zelo pomemben način povezovanja.
Ali telefoni res vplivajo na držo telesa?
Da, dolgotrajno gledanje v telefon ali računalnik pogosto povzroči pomik glave naprej, povečano napetost vratnih mišic in zapiranje ramen. To danes opažamo že pri zelo mladih ljudeh.
V priloženem videoposnetku imaš še natančneje opisano kaj se dejansko dodgaja z našimi vrtaovi in držo ob gledanju navzdol.
Zakaj imajo mladostniki pogosto boleče podlakti?
Veliko pisanja, tipkanja, držanja telefona in uporabe računalnika povzroča dolgotrajno majhno obremenitev mišic podlahti in dlani. Napetost se pogosto prenaša tudi v ramena in vrat.
V srednješolskem obdobju se telesne obremenitve pogosto še povečajo. Poleg šole in učenja so tukaj še športni treningi, dolgotrajno sedenje, veliko uporabe telefonov in pogosto tudi pomanjkanje spanja.
Veliko mladostnikov se srečuje z glavoboli, napetim vratom, bolečinami med lopaticami in utrujenimi podlahtmi zaradi tipkanja, pisanja ter uporabe telefona. Vedno pogosteje opažamo tudi izrazito držo z glavo pomaknjeno naprej, kar dodatno obremenjuje vratno hrbtenico.
Če se mladostnik ukvarja s športom, je masaža otrok oziroma mladostnikov zelo koristna tudi kot preventiva. Mlado telo se sicer hitro regenerira, vendar je zaradi intenzivnih treningov pogosto močno obremenjeno. Masaža pomaga zmanjševati mišično napetost, izboljšati regeneracijo in zmanjšati tveganje za preobremenitvene poškodbe.
Pomembno pa je tudi nekaj drugega. V obdobju adolescence se odnos med staršem in otrokom pogosto spremeni. Dotika je manj, bližine je manj, komunikacija pa velikokrat postane bolj napeta. Prav zato je lahko varen in spoštljiv dotik še vedno zelo pomemben način povezovanja.
Masaža otrok je veliko več kot tehnika
Masaža otrok ni samo sproščanje mišic. Je občutek bližine, varnosti in zaupanja. Je način, kako otroku pomagamo razvijati zdrav odnos do telesa ter kako ga naučimo, da napetost ni nekaj, kar mora samo prenašati.
Otroci se morda ne bodo spomnili vseh besed, ki smo jim jih rekli. Zelo verjetno pa si bodo zapomnili občutek, da so bili sprejeti, slišani in varni.
Če želiš masažo otrok razumeti bolj strokovno, varno in praktično, te vabim tudi na tečaj klasične masaže, kjer začnemo prav z osnovami masaže otrok, pravilnim pristopom, občutkom za tkivo in prilagajanjem tehnik različnim starostnim obdobjem.
















